Dan, ko sem si želela pogledati “za ograjo”. Kaj se skriva globoko nekje v gozdu, v vasi, do katere prideš le s čolnom?

Po kakšni uri hoje po vročem soncu, vlažnem ozračju, zaradi katerega ti kaplje znoja tečejo po čelu tudi če stojiš na miru, sem prišla do mostu. Krasen, narejen iz povezanih bambusovih palic, prečkal pa je reko, ki je cvetela v vsem svojem sijaju. Na prvi pogled nisem niti opazila, da se pod vsem tem zelenjem skriva voda, a ni mi bilo jasno od kod prihaja zvok deroče vode.

Seveda mi ni dalo miru, a so se mi kolena zašibila že takoj, ko sem naredila prvi korak. Razmajan mostiček, brez ograje, kam sploh rinem sredi ničesar, a mi je treba tega? Seveda da je! Počasi in previdno sem stopala korak za korakom in na drugi strani prišla v nov svet. Zagledala sem prve hiše, ženske, ki so se oblečene kopale v reki in prale perilo na obrežju, može, ki so menjavali lesene kritine na hišah, stare gospe, ki so me začudeno gledale kot bi padla z neba. Morda pa sem. Sporazumele smo se s pogledom, nasmehom in šele ko sem dobila potrditev, da sem zaželjena, sem šla naprej. Navsezadnje sem bila vseeno jaz tista, ki si je drznila vstopiti v njihov svet in glede na oddaljenost od civilizacije močno dvomim, da so navajeni belih radovednih turistov. Po nekaj metrih sem zaslišala otroške glasove. Prisluhnila sem jim in sledila kam me bodo pripeljali. Prišla sem do šole, ravno na uro angleščine.

Vrečka sladkarij v roki odpira vsa vrata otroških src – nekaj kar je skupno otrokom vsega sveta. Iskrive radovedne oči, želeli so se me dotakniti…ne zgodi se vsak dan, da pride tujec v vas, kaj šele v šolo. A presunilo me je kar so se učili. Dvanajst nežnih glaskov različne starosti, nekje od 4 do 15 sem presodila, je ponavljalo: “Every morning is a gift!” (vsako jutro je darilo) Ganjena. Besede, ki jih ne bom nikoli pozabila. Dovolili so mi, da sem malo posedela z njimi. Vsakemu sem spletla eno zapestnico, razdelila bonbone še ostalim otrokom, ki so me prišli zvedavo opazovati z vasi in se poslovila. Res je…every morning is a gift. Hvaležna, da sem si upala stopiti na tisti most, bilo je vredno.

Indija, Kerala, september 2016, ZenZone