»Tu se počutim bolj varno. Lahko hodim v šolo, lahko živim normalno. Tega prej nisem mogel,« pripoveduje Afganistanec Erfan Gulzari, ki v Sloveniji živi že skoraj tri leta. V Slovenijo je prišel iz Irana, ko je bil star petnajst let, brez spremstva družine. V Iranu ni želel živeti, ker tam ne marajo prišlekov iz Afganistana. Erfan je le eden izmed številnih migrantskih otrok v Sloveniji, o katerih je tekla debata na mednarodni dan beguncev, ki jo je organiziral PIC (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij), v sodelovanju z Unicef Slovenija in Društvom novinarjev Slovenija.

Ko je Erfan prispel v Slovenijo, je najprej živel v Kopru in Postojni, kjer je končal osnovno šolo. Sedaj je v Ljubljani, kjer obiskuje srednjo šolo. Njegovo, in še marsikatero zgodbo s projektom »Zgodbe otrok sveta« spremlja spletni časopis Časoris. »Skozi Zgodbe predstavljamo zgodbe otrok iz različnih držav, ki so se preselili v Slovenijo in zdaj tu spoznavajo naše običaje. Zanima nas, kako so se vključili v družbo, kaj jim je pri tem pomagalo in kaj bi bilo treba glede na njihove izkušnje spremeniti, da bi bilo življenje mladih tujcev v Sloveniji prijetnejše, je na razpravi povedala Sonja Merljak Zdovc, urednica Časorisa, kjer želijo s projektom z ozaveščanjem mladih prispevati k strpnosti, k sprejemanju in spoštovanju pripadnikov različnih narodnosti in etničnih skupin, beguncev in migrantov ter k njihovemu vključevanju v družbo. Ravno to sta tako PIC kot Unicef izpostavila kot ključne izzive, poleg tega pa še pripor migrantskih otrok, visok delež pogrešanih otrok, oblikovanje sistemske rešitve nastanitve in oskrbe otrok brez spremstva ter manko nastanitvenih možnosti za najbolj ranljive otroke.

556 otrok brez spremstva zaprosilo za mednarodno zaščito
V lanskem šolskem letu 2017/2018 je osnovno šolo obiskovalo kar 9.014 otrok, ki so tuji državljani, med njimi jih največ, kar 43%, prihaja iz Bosne in Hercegovine, dobrih 21% iz Kosova ter 12% iz severne Makedonije. Kar 790 otrok je v lanskem letu zaprosilo za mednarodno zaščito (27% od vseh prosilcev), večji del, 556, so bili otroci brez spremstva, najpogosteje dečki, stari med 14 in 17 let. »Podatki niso najbolj rožnati. V Centru za tujce v Postojni je bilo lani pridržanih 309 otrok, kar predstavlja 24 % vseh pridržanih v tem centru. 245 je bilo otrok brez spremstva. Njihov povprečen čas bivanja v Centru je znašal tri dni, a tako na PIC-u kot Unicefu si prizadevamo k ukinitvi prakse pridržanja migrantskih otrok, še posebno tistih, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Otroci begunci in migranti so najprej otroci in potrebujejo posebno skrb in zaščito, zato moramo stremeti k vzpostavitvi in udejanjanju otroku prijaznih postopkov,« je komentirala Adriana Aralica iz PIC.

Problematika nastanitve, oskrbe in revščine
In kaj se zgodi z vsemi temi otroki, ki pridejo v Slovenijo, s spremstvom ali brez? Glede na študijo Evropske migracijske mreže je med letoma 2014 in 2016 Slovenijo zapustilo skoraj 80 % otrok brez spremstva, kar pomeni, da je Slovenija zanje tranzitna država. »Že vrsto let opozarjamo na problematiko nastanitve in oskrbe otrok brez spremstva. Le ti so sicer nameščeni v dijaški dom Postojna, a se zavzemamo za skupnostni model namestitve in skrbi, kamor sodijo stanovanjske skupine s 24-urno prisotnostjo strokovnih delavcev. V Sloveniji je potrebno urediti tudi krizno namestitev in oskrbo za otroke, kjer so indici, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi. Prav tako opozarjamo še  na problematiko pogrešanih otrok, kamor sodijo predvsem otroci, ki samovoljno zapustijo državo,« opozarja dr. Romana Zidar z UNICEF Slovenija ter dodaja, da je posebno zaskrbljujoča revščina, ki prizadene otroke migrante. Po podatkih Eurostata so bili otroci z vsaj enim od staršev, ki je bil tuji državljan, kar štirikrat (41,5%) bolj izpostavljeni tveganju revščine kot otroci, katerih starši so bili domačini (10,2%).

Določene smernice za poročanje o migrantskih otrocih
Zavedati se moramo, da k nam prihajajo otroci, ki imajo za seboj pretresljive zgodbe. So travmatizirani, preganjani, a še vedno so to le ranljivi mladostniki, ki si po tednih potovanja ob prihodu v tujo državo želijo sočutnega sogovornika. Če ga bodo dobili, ne ve nihče, saj je vse odvisno od vsakega posameznika, koliko empatije premore ob srečanju z njimi. Ravno zaradi tega Unicef poudarja tudi poročanje medijev o otrocih in mladih, ki le teh nikoli ne bi smelo ogroziti  ali spraviti v nevarnost. »Pripravili smo številne smernice za intervjuje z otroki in poročanje o njih, saj se želimo izogniti dodatni stigmatizaciji in izpostavljanju dodatnim tveganjem za otroka. Novinarji naj imajo ob poročanju vedno v mislih, da morajo upoštevati otrokove pravice, še posebej do zasebnosti in zaupnosti, ko so v dvomih, da obstaja tveganje za otroka, naj raje poročajo o splošnih razmerah otrok v podobnem položaju,« je sklenil Tomaž Bergoč, Unicef Slovenija. Konvencija o otrokovih pravicah, katere 30. obletnico sprejema obeležujemo v letošnjem letu, določa, da morajo države pogodbenice, vključno s Slovenijo, migrantskim otrokom zagotavljati vse pravice, ki otrokom pripadajo po Konvenciji.

[A CHILD IS A CHILD CAMPAIGN PHOTO] A boy carrying his belongings in a large cloth bag over his shoulder is among people walking on railway tracks to cross from the former Yugoslav Republic of Macedonia into Serbia, at the southern town of Preöevo, on the border with the former Yugoslav Republic of Macedonia. He is among thousands of refugees transiting Serbia each day with the goal of reaching other countries in the European Union. Many of them have been travelling for more than two weeks after fleeing countries under conflict. Since June 2015, more than 89,160 people have been registered crossing into Serbia, and UNHCR estimates that, at any given time, over 12,000 refugees from the Syrian Arab Republic and other war-torn countries are in Serbian territory.
On 11 September 2015, growing numbers of refugees and migrants seeking safety in Europe continue to pass through the former Yugoslav Republic of Macedonia and Serbia. Many of them are fleeing violence, conflict and insecurity in their countries of origin. Since the beginning of the year, over 200,000 refugees – mainly from the Syrian Arab Republic, Afghanistan and Iraq – have transited through both countries with the aim of reaching other European Union countries. Children of all ages and their families, many of them walking and with only the shoes and clothes they are wearing, have been travelling for days. They are physically exhausted, dehydrated, sunburnt or wet and cold as a result of extreme temperatures and inclement weather, and in urgent need of safe drinking water, food, shelter, hygiene facilities and medical assistance.