Stopite pred ogledalo in si globoko poglejte v oči. Koga vidite? Kako se ob tem počutite? Se vam v očeh zaiskri in na usta prikrade nasmeh ali se sprašujete kdo je sploh to? Če v vas strmijo oči tujca, potem je morda čas, da se ponovno spomnite kdo v resnici ste, ker kaj če takrat, ko ste resnično vi, lahko spremenite vse – svoje življenje, odnose, telo, denarno situacijo … in svet?

Dr. Dain Heer, mednarodni govorec, avtor knjižnih uspešnic Bodi ti, spremeni svet ter Vrnitev gentlemana in soustanovitelj metode Acces Counsciousnessa, ki je bil pred kratkim na obisku v Sloveniji, vas s popolnim dopuščanjem, skrbnostjo in humorjem vabi k več zavedanja, v energijo sebe, da skupaj z njim raziščete kdo dejansko ste.

Zakaj biti avtentičen, resničen ti, dandanes v družbi ni normalno stanje? Zakaj živimo v svetu mask?
Čudno, kajne? Človek bi si mislil, da je biti ti nekaj, v čemer bi lahko bil dober. Eden izmed razlogov je zagotovo ta, da smo bili naučeni, da si ne zaupamo, da ne zaupamo svojemu vedenju. Učijo nas, da sodimo o vsem kar si izbiramo, o vsem kar počnemo in te sodbe nas odvračajo od našega naravnega zavedanja in vedenja. Zaradi vztrajanja v sodbah,  ob katerih se vedno znova sprašujemo, če je to kar počnemo prav ali narobe, se večinoma življenja počutimo napačne in redki so, ki si to priznajo. Na žalost celotna družba deluje tako in zaradi tega si je lažje nadeti masko, da prekrijemo to našo napačnost, kot pa da bi pokazali svoj pravi obraz. Če imate v svojem življenju vsaj eno osebo, ki vas ne obsoja, ali opazite kako negovalno in zdravilno je biti z njo? Kako se po samo nekaj minutah z njo vaše bitje in telo povsem sprostita? Kaj če bi bili ta oseba vi? Zase? Kako bi zaznali sebe, če bi se v celoti zaznali brez obsojanja? Kje bi začeli, kaj bi izbrali, če z vami ne bi bilo nič narobe in če ne bi bilo treba popravljati ničesar?

Po čem sploh prepoznamo, da nekdo ni avtentičen, da ne živi v skladu sam s sabo?
Takšna oseba je nesrečna, depresivna, ima samomorilske misli, noče se povezovati z ljudmi in se umika druženju, ni ustvarjalna. Ko se pogleda v ogledalo si ni všeč in ne verjame, da ima izbiro, da lahko ustvari spremembo pri tem kar ne deluje.

Kdaj pozabimo kdo v resnici smo? Imam občutek, da je vse kar je potrebno le to, da se ponovno spomnimo.
Vse življenje nas učijo kako ustrezati tej resničnosti. Kako soditi. Kako razmišljati. Kako brati, pisati, kako opravljati teste, kako poskušati zmagati… Vse to je tako usidrano v to resničnost, da se trudimo biti normalni, ne izstopati, ne biti drugačni, kajti biti drugačen pomeni biti voljan plesati v svojem ritmu.  Nihče nas ne nauči kako preprosto samo biti ti. Ravno nasprotno. Učijo nas, da pozabimo kdo smo. V trenutku, ko nas nekdo napravi napačnega zaradi tega kar smo, kar se ponavadi zgodi že v otroštvu, nas s tem kot bitje razvrednoti. In mi počasi začenjamo pozabljati kdo smo, ker si seveda ne želimo biti razvrednoteni. Otroke, in tudi nas same, je potrebno naučiti, da naša izbira ustvarja določen rezultat, ne glede na to, kaj to je. Vprašajmo se, kakšno posledico nosi naša izbira – je moja izbira povzročila, da sem uničil igračo, da nekdo joče? Je to rezultat, ki si ga želim? Ne gre za to, da prava izbira povzroči pravo stvar, napačna pa napačno, ampak izključno za to, da izbire ustvarjajo rezultat. To, da se moramo le ponovno spomniti kdo smo, se strinjam, hkrati pa poudarjam, da svojega bitja v resnici nikoli ne moremo zares povsem izgubiti. Moramo ga le spet ponovno izbrati. Biti jaz.

Vse to se sliši nekako tako kot stopiti iz omare, čeprav nisi istospolno usmerjen, ampak samo avtentičen ti.
Res je, točno to. Večina jih ni pripravljena oziroma si ne upa biti dovolj drugačna, da bi bili voljni izbrati in biti to kar so, še posebno pri tem kar si želijo in kar bi radi ustvarili, če to ni v skladu z družbenimi normami. Lahko se namreč zgodi, da ljudje te drugačnosti ne bodo sprejeli in bodo iz njihovega življenja odšli, tako da je to zelo ranljiva, a hkrati zelo mogočna točka. Če pogledamo kdo na svetu ustvarja čudovite spremembe in premika meje, so to ravno ljudje, ki so voljni biti to kar so.

Kaj nam je lahko v pomoč, pri tem »koraku iz omare« in kako lahko pri tem pomagamo komu drugemu, ki si želi, a sam ne zmore, ne ve kako?
Dober način je recimo postavljanje vprašanj. Sebi ali drugim. Če bi lahko imeli in počeli karkoli v življenju, kaj bi to bilo? Kaj bi to ustvarilo v tvoji družini? Če bi lahko finančno in v svetu karkoli ustvarili, kaj bi to bilo? Če bi lahko bili prispevek svetu, ljudem, odnosom….kaj bi to bilo? In kakšno unikatno darilo ste, ki ga v tem trenutku ne izbirate? Ko začnemo ljudem postavljati tovrstna vprašanja, se v njih vzbudi tista notranja iskra, saj globoko v sebi vsi nosimo zavedanje, kdo v resnici smo in kakšna je naša resničnost.

Kdaj človek doživi ta »aha moment«, da ugotovi, da mu življenje lahko ponudi več in si želi spremembo? Najbrž je od tega, da si jo želi in da začne delovati v tej smeri tudi dolga pot?
Moja izkušnja pri delu z ljudmi je takšna, da v določenem trenutku človek pride do točke ko se naveliča trpljenja in si reče »Ne, nočem več tega trpljenja. Dovolj je! Ne glede na to, kaj izgubim, ne more biti slabše kot to življenje, ki ga živim sedaj.« Drug vzgib, ki ga opažam, pa je tudi ta, ko vidijo kako s svojim bivanjem vplivajo na druge, sploh, na tiste, ki so jim resnično blizu. Močna inspiracija so recimo otroci. Ko vidimo, kako naše izbire vplivajo na otroke, so le ti lahko močna inspiracija, da začnemo delovati drugače. Torej, želja po spremembi pride preko lastne bolečine ali zunanjega navdiha.

Prvi korak po tem, ko si rečemo »Dovolj!« pa je?
Prepoznati moramo razliko med zahtevo po spremembi življenja in medli želji po tem, da bi bilo bolje. Ko se znajdemo na točki »Dovolj!« moramo od sebe zahtevati spremembo. »To se bo spremenilo, ustvaril/a bom drugačno, boljše življenje!« To je prvi korak. Potem pa obstaja veliko poti, ki vodijo do tja. Na takšen način je v moje življenje prišel Access Counsciousness (kratko Access).

Mi lahko poveste kaj več o tej modaliteti?
To je najbolj čudna, divja modaliteta, s katero sem se kdaj srečal. Med svojo prvo seanso sem izkusil občutek in zavedanje sebe kot miru in prostora, ki sem ga iskal vse življenje. Dobil sem praktična orodja za spremembo, nikoli več pomislil, da bi se ubil, danes pa potujem po svetu in na svojih delavnicah ljudi vabim, da dostopajo in so energije, za katere niso nikoli vedeli, da so mogoče. Začnejo se povezovati s svojim bitjem, telesom in Zemljo na način, ki ustvarja bolj zavestno življenje in s tem tudi bolj zavesten planet. To je seveda le ena izmed možnosti do popolnoma drugačnega bivanja v svetu, da svoje življenje vodite zavestno.

Že slišim kako razmišljajo bralci….misli delujejo…prav, narobe, prav, narobe, lahko to resnično deluje? Dr. Heer, v vaši knjigi sem prebrala: ne iščite odgovorov, postavite vprašanje.
Da, postavite vprašanje, a nanj ne pričakujte odgovora. (smeh)

Če sem prav razumela, je bistvo torej v tem, da ljudje postanemo bolj zavestni? Na kakršenkoli način že.
Tako je. Svet, Zemlja si od nas želi več zavesti, samo ljudje smo tisti, ki se odločamo, da bomo delovali proti temu. Da ima vsaka molekula v vesolju svojo zavest, da je živa in vibrira, je razlagal že Einstein, to res ni nič novega, ljudje pa se upiramo zavedanju, da smo kot bitja neskončni in za nas obstaja neskončno možnosti. Manjšamo se, da se stlačimo v kalup te resničnosti, ostanemo povprečni in ne pogledamo kaj nas čaka onkraj tega. Zakaj to počnemo? Sem odgovoril že na začetku. Skrbi nas, da bi naše življenje postalo bolj lahkotno in radostno (smeh).

Nekako se mi zdi, da vsi čakamo na pravi trenutek, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, za katere v resnici sploh ne vemo točno kateri so, ampak si jih postavljamo kot izgovore, da nečesa ne storimo. In tako pravi trenutek nikoli ne pride in smo »varni« pred spremembo.
Se strinjam z vami, ljudje obožujemo izgovore in prelaganje krivde na druge. Vse, da nam ni potrebno vzeti vajeti v svoje roke in prevzeti odgovornosti za svoje življenje. Zdi se, da je vedno nekaj, kar nas drži nazaj, a čas je zdaj, ta trenutek. Vsaka sprememba po kateri smo spraševali, se bo v tem času zgodila lahkotneje, saj so prisotne energije, ki nas potiskajo v spremembo, bolj kot kadarkoli, tako da imamo podporo. Vedno več ljudi je na svetu, ki izbira zavestno življenje in to je tisto, kar dviga energijo Zemlje. In ko smo že ravno pri idealnih pogojih, naj vas nekaj vprašam. Ja, spet smo pri vprašanju (smeh). Ali ko greste od doma čakate, da so vse luči na semaforju zelene ali greste na pot kljub temu, da veste, da boste nekje naleteli na kakšno rdečo luč? Tako je tudi v življenju. Čakamo, da bo vse perfektno, da bodo vse luči zelene, ker so nas naučili, da morajo biti naše izbire pravilne in zato nismo voljni izbirati, ker ne želimo izbrati napačno. In čakamo. A ljudje, ki si resnično hrepenijo po spremembi, jo izberejo. Vzamejo ključe od avtomobila življenja in se odpeljejo, ne glede na to, kaj jih bo čakalo na poti, oni so pripravljeni.

Mnogi ljudje trdijo, da že živijo zavestno življenje. Pa ga res? Kaj to sploh pomeni?
Definicija zavesti v »Access Counsciousnessu« je, da lahko obstaja vse, a nič ni sojeno. Smo v dopuščanju vsega, nobena izbira ni pravilna ali napačna, obstaja le zavedanje, ki jo izbira ustvarja. Ljudje, ki resnično delujejo iz zavesti, ne sodijo. Pogosto me sprašujejo, kako naj potem sploh izberejo, če ne sodijo? Dejansko je izbira iz zavesti brez sodb dosti boljša, saj prihaja iz vprašanja: kakšno bo moje življenje čez pet let, če izberem to in kakšno bo moje življenje čez pet let, če ne izberem tega. Sledite energiji vprašanja in tam, kjer se boste počutili lahkotneje, to izberite. Resnica je vedno lahkotna. Sprašujete me, če tisti, ki pravijo, da živijo zavestno življenje, resnično živijo zavestno življenje. Rekel bi, da ne, kajti tisti, ki ga, jim tega ni potrebno nikomur razlagati in karkoli pojasnjevati. Oni samo so in ustvarjajo prostor brez sodb. Takšni ljudje so pravo darilo in po svojih najboljših močeh se trudim, da bi jih bilo še več. Svet potrebuje več prijaznosti, več skrbnosti, manj tekmovalnosti med ljudmi, da smo en drugemu večji doprinos. Verjamem, da je to možno, verjamem, v lepši svet. Morda boste rekli, da sem sanjač, a nisem edini.

Pred nedavnim ste imeli delavnico Bodi ti, bodi čarobnost tudi v Sloveniji. Kakšen je vaš pogled na Slovence? Smo zavesten narod?
Moja izkušnja z obiskom Slovenije je resnično čudovita. Veliko Slovencev pride na Access delavnice tudi drugje po svetu in jih obožujem. Vi ste prijazni, sladki, radostni ljudje, pripravljeni na spremembo. Zase in za svet. To je tista čarobnost o kateri toliko govorim. Biti voljan prejeti sebe. In kar sem še opazil pri Slovencih je, da ste pogumni, ljudje akcije. Da, želim si spremembo, pokaži mi kako, kaj naj storim. Ne izhajate iz zaključka, da se nečesa ne da spremeniti in imate za to nešteto izgovorov, ampak ste odprti za nove možnosti. Izgleda, da je tudi vam dovolj življenja po pričakovanjih drugih in to je pogumno, tako da sem lahko samo hvaležen za takšne ljudi in takšno darilo planetu.

Kako vidite gibanje Bodi ti v Sloveniji v prihodnosti?
Zelo svetlo. Izredno me veseli, da je knjiga Bodi ti, spremeni svet prevedena v slovenščino, da ljudje že uporabljajo orodja iz knjige in da število krasnih certificiranih facilitatorjev, ki pomagajo ljudem dvigovati zavest, narašča. Hvala tudi vam za tale vprašanja, res sem navdušen in tudi s tem, da se o tem piše in govori, ustvarjamo prispevek in širimo čarobnost.

Kaj je Access?
Access je sistem za odpiranje vrat čemur koli in vsemu, kar je mogoče v tem svetu. Daje vam dostop do vašega védenja, dinamično povečuje vaše zavedanje in zavest ter vključuje vse in ne sodi o ničemer.

Intervju je bil objavljen v reviji Obrazi, marec 2019.